Hram slovenskega dvajsetega stoletja
Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije stoji v Cekinovem gradu, elegantni baročni stavbi sredi Tivolija, osrednjega ljubljanskega parka. Od svoje ustanovitve leta 1944 — sprva kot Muzej narodne osvoboditve — je ta institucija zbirala, ohranjala in razstavljala materialno in nematerialno dediščino, ki pripoveduje zgodbo slovenskega naroda od konca devetnajstega stoletja do današnjih dni.
Cekinov grad, ki je dobil ime po svojem prvotnem lastniku, plemiču Leopoldu Karlu Cekinu, je bil zgrajen v začetku osemnajstega stoletja. Stavba je skozi stoletja menjavala namembnost: bila je plemiška rezidenca, del napoleonskih Ilirskih provinc, vojaška bolnišnica in nazadnje muzej. Njena lastna zgodovina tako zrcali burne spremembe, ki jih dokumentira muzej v njej.
Stalna razstava: Slovenci v dvajsetem stoletju
Osrednja stalna razstava muzeja, naslovljena Slovenci v 20. stoletju, vodi obiskovalce skozi ključna obdobja slovenske zgodovine. Od poznega Habsburškega cesarstva in prve svetovne vojne, prek nastanka Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, skozi drugo svetovno vojno, partizansko gibanje in nacistično okupacijo, do povojne Jugoslavije, osamosvojitve leta 1991 in vstopa v Evropsko unijo.
Razstava uporablja originalne predmete, fotografije, dokumente, filmske posnetke in osebne zgodbe, da prikaže, kako so veliki zgodovinski prelomi vplivali na vsakdanje življenje navadnih ljudi. Uniforme, pisma s fronte, ilegalni tisk, osebni predmeti iz koncentracijskih taborišč in predmeti iz obdobja socializma ustvarjajo intimno, a pretresljivo pripoved.
Partizansko gibanje in druga svetovna vojna
Muzej hrani eno najpomembnejših zbirk, povezanih s partizanskim gibanjem v Sloveniji. Slovensko partizansko gibanje, del širšega jugoslovanskega odpora, je bilo eno najmočnejših odporniških gibanj v okupirani Evropi. Muzejski predmeti — od orožja in komunikacijske opreme do partizanskih časopisov in umetniških del, ustvarjenih v gozdnih taboriščih — pričajo o izjemni pogumnosti in organiziranosti tega gibanja.
Osamosvojitev in sodobnost
Posebno poglavje muzejske pripovedi je namenjeno slovenski osamosvojitvi leta 1991. V vsega desetih dneh se je Slovenija z oboroženim odporom in diplomatsko spretnostjo izvila iz jugoslovanskega okvira in postala samostojna država. Muzej hrani predmete iz tega prelomnega obdobja: barikade, zastave, medijske posnetke, osebna pričevanja in dokumente, ki pričajo o trenutkih, ko se je rojeval nov narod.
Razstave o sodobni zgodovini se nenehno dopolnjujejo in posodabljajo, saj muzej razume, da zgodovina ni zaključena pripoved, temveč živ proces. Občasne razstave obravnavajo teme od migracij in globalizacije do družbenih sprememb in kulturne identitete v enaindvajsetem stoletju.
Izobraževanje in skupnost
Muzej je pomembno izobraževalno središče, ki ponuja vodene oglede, delavnice in predavanja za šolske skupine in širšo javnost. Njegova knjižnica in arhiv služita raziskovalcem, študentom in vsem, ki jih zanima slovenska preteklost. V času, ko se demokracija in skupne vrednote soočajo z novimi izzivi, je muzejsko poslanstvo — razumeti preteklost, da bi bolje oblikovali prihodnost — bolj aktualno kot kdaj koli.
Ta članek je navdihnila osebna spominja, povezana z Muzejem novejše in sodobne zgodovine Slovenije, ki so bila nedavno ohranjena z digitalizacijo. Če ima kdorkoli stare fotografije, filme ali posnetke tega muzeja, storitve kot EachMoment (https://www.eachmoment.si) lahko pomagajo pri njihovem ohranjanju.